nedelja, 13. september 2009

Pokovec pred 1500 ljudmi spoliral beton tacenskega poligona

Robertu zelo drzne linije žal ni uspelo izpeljati, a le izpod njegove deske se je v Tacnu danes iskrilo. Slovenci smo ob najmočnejši mednarodni konkurenci lahko ponosni tudi na prvo dekle, ki se je z desko podala na brzice in jih večkrat prepeljala, ob tem pa tudi nekajkrat skočila. Naja Puhan si je nedvomno zaslužila posebno nagrado, ne glede na to, da se ni prebila preko kvalifikacij. V moški konkurenci seveda.

V tacenskem kajakaškem poligonu se je letos še drugič odvila prava vodna drama, v kateri so glavno vlogo igrali mladi ekstremisti, ki raje slišijo na ime “wakeboarderji”. Med povabljenimi športniki smo imeli na kupu svetovnega, evropskega, ameriškega, nemškega, slovenskega in še kakšnega prvaka, divje vode, betonske ovire in razni objekti, ki drugače bolj sodijo v kakšen snežno-deskarski park pa so jim pričarali igrišče, na katerem so se pomerili v nori vožnji proti toku za naziv kralja ali kraljice Save. No, nekateri so bolj kot vozili pravzaprav leteli!

Deskanje po brzicah proti toku je nova športna disciplina, ki se je v Tacnu pod imenom Red Bull Upstream rodila lani, letošnja izvedba pa je postregla z nadgradnjo prve, z večjimi in zahtevnejšimi objekti, višjo vodo in občutno boljšimi tekmovalci. Za napeto ozračje so skrbeli kar vsi po vrsti, saj je ob vratolomnih manevrih, ki so se velikokrat končali s precej grdimi padci, največkrat pa nadaljevali z neverjetnimi skoki, gledalcem redno in za dlje časa zastajal dih. Že na treningih v petek in danes dopoldne, ko je večina še preizkušala svoje meje, so se lažje poškodovali trije, na tekmi pa k sreči s tem trendom drugi niso nadaljevali in današnje tekmovalno popoldne je minilo brez poškodb. Te so sicer sestavni del tega in podobnih športov, a vseeno je lepo videti, če gredo vsi domov celi. Prav o tem smo razmišljali tudi ob nastopih najboljšega Slovenca Roberta Pokovca, ki se je, opogumljen s sodniško opombo, da so drzni in nepričakovani manevri lahko velik plus, podal v misijo nemogoče. Tako je vsaj ocenila večina opazujočih, a Robert se ni dal in rad je naskakoval dolg betonski levi rob struge ter preskakoval kamnite ovire eno za drugo tam, kjer ni poskušal nihče drug. Nastop pa se je v teh primerih vedno zaključil z glasnim pokom - posledico udarca njegovega telesa v vodo ob brzinah nad 30km/h. A v zadnjem poskusu mu je kazalo dobro in skoraj je vse nejeverne Tomaže, med katere ne le po imenu sodim tudi sam, postavil na laž, pa ga je na “našo srečo” tik pred koncem zaustavil izrastek na vrhu ravne betonske tvorbe. Z desko je zataknil vanj in se prekucnil kot še nihče drug, s tem pa je na žalost zapravil tudi možnost za uvrstitev na stopničke. Pok! A tokrat ne le njegovega telesa, dobro zaznamovana je ostala tudi njegova deska.

Tekmovalce je po strugi navzgor vlekla vrv, njo pa vitel in skupaj sta dosegla hitrosti do 30km/h. Deskarji, ki so ob vsem vozili še nasproti premikajočih se 20m3 divje vode na minuto, pa so tako pravzaprav hiteli še veliko hitreje in atraktivno, da so mnogi kar vzdihovali. V kvalifikacijah je imel vsakdo dva poskusa, da prepriča troglavo žirijo, najboljša sedmerica pa je v finalu peljala po trikrat, s tem da je za rezultat štel le seštevek dveh najboljših rezultatov. Največ je v celem dnevu vsekakor pokazal drobni Američan Adam Errington, ki je odpeljal (tako se v deskarskem jeziku reče upešnemu pristanku) vse, česar se je lotil, a blizu mu je bil že lansko leto drugouvrščeni Madžar Balazs Bakro. Tretji je bil Adamov rojak JD Webb.

“Tako dobrega eventa, kot je ta v Sloveniji, se še nisem udeležil. To je vsekakor korak naprej pri našem športu, saj dodaja veliko mero atraktivnosti, pa tudi izziv je gromozanski. To je nekaj povsem drugačnega od tega, kar smo vajeni, in čas je, da se podobnih projektov lotijo še drugod po svetu. S svojimi vožnjami sem super zadovoljen, saj sem pokazal mnogo več, kot sem za prvič pričakoval, seveda pa imam še veliko rezerve, ki jo boste deležni čez leto dni,” je na koncu povedal novi kralj savskih brzic Adam.

Robert Pokovec:
“Zadnjo vožnjo bi zagotovo uspešno zaključil, če ne bi zapel ob del pritrdišča za trak vrvohodcev, ki so imeli nastop pred razglasitvijo rezultatov. Nihče pač ni pričakoval, da bo kdo vozil tako daleč od vode, zato nisem na nikogar jezen, mi je pa žal, saj bi bil drugače na stopničkah. Desko sem pa pošteno uničil, ampak ne le zaradi zadnjega padca, tudi na splošno je bilo drsenje po betonu precej neprijazno do nje.”

Najboljši so si danes razdelili denarne nagrade v višini 3.500 evrov, seveda pa organizatorji niso pozabili na deklico z začetka tega teksta, ki so jo dejansko presenetili z nagrado “za najpogumnejše dekle daleč naokoli” in Najo tako pravzaprav okronali za kraljico savskih brzic. Pošteno!



Na prvi fotografiji: Naja Puhan
Foto: Andy Schaad
Na drugi fotografiji: Adam Errington
Foto: Andy Schaad
Na tretji fotografiji:
Emlijo Epstein
Foto: Simon Pukl
Na četrti fotografiji: Oder za zmagovalce
Foto: Simon Pukl
Na peti fotografiji: Robert Pokovec
Foto: Andy Schaad